Če ste si kdaj vzeli čas in si ogledali seznam sestavin na svojih živilih, veste, da je to lahko precej presenetljiva izkušnja.
Na videz preprosta živila – stvari, ki bi morale imeti eno ali dve sestavini – so običajno polna množice različnih snovi, od katerih imajo mnoge dolga, zapletena in zmedena imena.
Sirotkine beljakovine bi morale imeti na primer le eno sestavino: sirotko. Navsezadnje je ta priljubljen vir beljakovin derivat mleka in ko se sirotka loči od drugih spojin, ki sestavljajo mleko, je v bistvu že popolna.
Vendar pa ob pogledu na etikete s sestavinami večine sirotkinih beljakovin v prahu to le redko drži.
Kaj so torej te druge sestavine v sirotkinih beljakovinah? Iskreno povedano, nemogoče je zajeti čisto vsako sestavino, na katero lahko naletite. Namesto tega bomo govorili o širših skupinah sestavin, ki jih lahko zasledite.
Barvila
Sirotka je na začetku blede, umazano bele barve, ki se večini ljudi ne zdi preveč mamljiva. Da bi to popravili, lahko proizvajalci uporabijo vrsto različnih barvil.
Če logično pomislite, je to pravzaprav zelo nespametna uporaba snovi, ki so lahko potencialno škodljive. Nekatera od teh umetnih barvil so bila na primer povezana s povečanim tveganjem za ADHD in vedenjskimi težavami pri otrocih.
Vpliv teh snovi je tako močan, da se je celo pokazalo, da njihova odstranitev iz otrokove prehrane zmanjša znake hiperaktivnosti pri otrocih.
Čeprav obstaja malo raziskav, ki bi kazale na negativne učinke pri odraslih, je vredno te kemikalije obravnavati sumničavo, če lahko tako vplivajo na otroke.
Konzervansi
Obstaja na tone različnih kemikalij, ki se uporabljajo za podaljšanje roka uporabnosti sirotkinih beljakovin – toliko, da o vseh ne moremo razpravljati.
Opozoriti pa velja, da je natrijev benzoat pogosta sestavina sirotkinih beljakovin, ki je bila prav tako povezana z ADHD pri otrocih. Natrijev benzoat lahko deluje tudi kot endokrini motilec – negativno vpliva na raven hormonov. Konzervans bi lahko povečal tudi tveganje za razvoj nekaterih vrst raka.
Drugi pogosti konzervansi imajo podobne stranske učinke – vključno s tveganjem za različne vrste raka.
Teksturizatorji in emulgatorji
Proizvajalci so zaskrbljeni tudi zaradi teksture sirotkinih beljakovin in za doseganje želene gostote ter topljivosti uporabljajo nabor različnih snovi. Tudi te imajo lahko zelo različne učinke na človeško telo, odvisno od tega, katera sestavina se uporabi.
Dva pogosta emulgatorja pa sta dejansko povzročila spremembe v obliki in vedenju bakterij, ki naravno naseljujejo človekov prebavni sistem.
Običajno te bakterije pomagajo pri prebavi hrane in varujejo pred okužbami. Pod vplivom teh kemikalij pa bakterije dejansko vstopijo v dele telesa, kamor ne sodijo, in lahko povzročijo debelost, diabetes ter prebavne težave.
Arome in sladila
Umetna sladila so že dolgo pod drobnogledom, saj so bila povezana s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen, debelost in različne oblike raka. Kljub temu so pogosta sestavina sirotkinih beljakovin.
Prav tako se običajno dodaja vrsta arom za doseganje najrazličnejših želenih okusov. Te "umetne in naravne arome" lahko izvirajo iz različnih virov – od katerih so mnogi ... neprijetni in neokusni.