Kratek pogled na sestavine običajnih beljakovinskih praškov pogosto prinese presenetljive rezultate. Navsezadnje bi pričakovali, da bo v tisti posodi samo ena stvar: izbrana vrsta beljakovin, kajne?
Žal to redko drži. Med številnimi dodatki, ki se znajdejo v večini beljakovinskih praškov, je sojin lecitin eden najpogostejših. Velika verjetnost je torej, da ste se te sestavine že kdaj srečali med uživanjem beljakovinskih praškov. Toda kaj pravzaprav je sojin lecitin? Zakaj je v vašem beljakovinskem prašku?
Kaj je sojin lecitin?
Sojin lecitin je zbirka maščob, v tem primeru pridobljenih iz vseprisotne in sporne soje. Druge vrste lecitina lahko pridobimo iz jajc, sončničnih semen in številnih drugih virov hrane.
Večinoma imajo vsi ti proizvodi v predelani hrani enako splošno uporabo in namen: delujejo kot gostilo. Zahvaljujoč vsebnosti maščob lecitini pomagajo zagotoviti bolj prijetno, kremasto teksturo živilom, ki bi jim bila sicer prikrajšana.
Vendar sojin lecitin svojo priljubljenost dolguje eni glavni prednosti pred konkurenčnimi lecitini: je poceni.
Vprašanje kakovosti
Zakaj pa proizvajalci čutijo potrebo po dodajanju gostil, kot je sojin lecitin, v svoje izdelke? Ali niso večina beljakovinskih praškov pridobljeni iz mlečnih izdelkov ali druge hrane, ki ima naravno prijetno teksturo? Da, če se s stvarmi ravna pravilno.
Vzemimo za primer sirotko in kazein, mlečni beljakovini. Ko se krave prehranjujejo z naravno hrano na osnovi trave, je mleko, ki ga proizvedejo, bogato z zdravimi maščobnimi kislinami omega-3 in konjugirano linolno kislino. Večino časa pa so mlečne krave v hlevih, kjer dobivajo stalno dieto z žitom in drugo hrano, ki je sicer ne bi jedle. Zaradi tega mleko, pridobljeno od teh krav, nima prave strukture. Eden od načinov, kako se ta pomanjkljivost kaže, je okus in tekstura, ki na koncu postaneta redka in vodena.
Da bi rešila svoj izdelek in prikrila uporabo poceni surovin, podjetja dodajo poceni gostilo, kot je sojin lecitin. Dodatek sojinega lecitina – in drugih podobnih snovi – je torej dejansko znak slabo izdelanega proizvoda.
Glavna težava
Vendar pomisleki glede sojinega lecitina segajo veliko dlje od zgolj pritožb glede kakovosti in dvomljivih proizvodnih praks. Prava težava je, da je sojin lecitin lahko izjemno škodljiv za vaše zdravje in dobro počutje. Kar je precej kontraproduktivno, če je vključen v nekaj, kot so beljakovinski praški, ki jih jemljete za izboljšanje svojega zdravja.
Velik del soje, ki se danes goji za prehrano, je gensko spremenjen organizem (GSO). Če se aktivno izogibate tem spornim živilom, lahko sojin lecitin dela proti vam. Sojin lecitin vsebuje tudi kemikalije, imenovane fitoestrogeni, ki v človeškem telesu delujejo kot hormon estrogen, zato se lahko pojavijo številni potencialni zapleti.
Študije na podganah so na primer pokazale, da so imeli potomci mater, ki so uživale hrano z visoko vsebnostjo soje, bistveno večje tveganje za razvoj spolne disfunkcije ter kognitivnih in vedenjskih težav v odrasli dobi. Ti fitoestrogeni lahko tudi poslabšajo določene oblike raka dojk, zato bi se jim morali izogibati posamezniki, ki se že soočajo s to boleznijo.