Mislite, da veste kaj o beljakovinskih dopolnilih? Tukaj je 13 dejstev o tem priljubljenem izdelku – in delu, ki ga zahteva njegova izdelava –, ki jih morda še ne poznate.
1. Upoštevajte vir – Beljakovinska dopolnila so lahko izdelana iz številnih virov – med drugim iz sirotke, kazeina, graha, riža in jajc –, vendar ti viri niso vedno zamenljivi. Sirotka se na primer absorbira in porabi veliko hitreje kot kazein, zaradi česar je veliko bolj priljubljena izbira za regeneracijo po vadbi. Različni viri imajo tudi različne profile aminokislin – in so zato boljše ali slabše kakovosti. Drugi dejavniki, ki bi (in bi morali) vplivati na vašo izbiro, vključujejo laktozno intoleranco, alergije na hrano ali to, ali ste vegetarijanec oziroma vegan.
2. Lahko so polni težkih kovin - Študija iz leta 2010, ki jo je izvedla organizacija Consumer Reports, je v več zelo priljubljenih beljakovinskih dopolnilih odkrila nevarne ravni arzena, kadmija, svinca in živega srebra. Te snovi lahko povzročijo številne resne zdravstvene težave, ki prizadenejo možgane, jetra, ledvice in druge sisteme.
3. Druge „nerazkrite sestavine“ - Ker beljakovinski praški, tako kot druga prehranska dopolnila, niso pod nadzorom Uprave za hrano in zdravila (FDA), brezobzirni proizvajalci v končni izdelek včasih pretihotapijo sestavine, ki niso navedene na etiketi. Leta 2005 sta podjetje MuscleTech dvakrat tožila profesionalna športnika, ki sta bila po uživanju njihovega praška Nitro-Tech pozitivna na steroide. Oba športnika sta trdila, da prašek vsebuje prekurzorja steroidov norandrostenedion in androstenediol – kar na etiketi ni bilo razkrito. Čeprav tiskovni predstavnik podjetja te obtožbe zanika, je vredno omeniti, da sta bili obe pritožbi rešeni izvensodno.
4. Večina beljakovinskih praškov je beljenih – Kot velja za večino proizvajalcev hrane, so tudi izdelovalci beljakovinskih dopolnil zelo zaskrbljeni zaradi vseh vidikov končnega izdelka – vključno z videzom. Sirotka ima v svojem naravnem stanju rahlo rumenkasto barvo, kar običajno velja za nezaželeno lastnost. Da bi to „popravili“, proizvajalci uporabljajo belilo – običajno benzil peroksid ali vodikov peroksid. Poleg tega, da je misel na to neprijetna, uporaba teh kemikalij spreminja način, kako vaše telo obdeluje hranila v sirotki. Čeprav je navaden bel prašek morda bolj privlačen na pogled, je rezultat manj kakovostno dopolnilo.
5. Sirotka običajno ni modra (ali rožnata ali oranžna) – To se morda zdi očitno, vendar je glede na prejšnjo temo vredno jasno poudariti. Ko so izdelki beljeni, jih nato obarvajo – saj bela barva ni nič bolj razburljiva od bledo rumene. Barvila, uporabljena v teh pripravkih, so – seveda – umetna aditiva, od katerih so nekatera povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno z vedenjskimi motnjami in povečanim tveganjem za raka.
6. Privoščijo si dolgo kislinsko kopel – Drug vidik beljakovinskih dopolnil, ki zelo skrbi proizvajalce, je mešljivost – lahkotnost, s katero se prašek raztopi. Da bi izboljšala to oceno, podjetja pogosto delno raztopijo beljakovine s pomočjo kisline in drugih tehnik. Čeprav to res izboljša mešljivost dopolnila, uniči številna koristna hranila, ki so bila prisotna v prvotnem viru.
7. Morda gre za prašek nizke kakovosti – Največkrat beljakovinskih praškov ne izdeluje isto podjetje, ki jih prodaja. Včasih se surova tekoča sirotka med pretvarjanjem v prah poškoduje – bodisi zaradi prevelike izsušenosti, ožganosti ali kakšne druge napake. Še vedno je sirotka, vendar v celoti ne izpolnjuje industrijskih standardov. Zato proizvajalci praška ponudijo, da ga prodajo proizvajalcem dopolnil po znižani ceni. Potem ko to podjetje, ki izdeluje dopolnila, prašek pobarva, aromatizira in opravi vse ostalo, kar z njim počne, se defekten prašek proda po enaki ceni kot dober izdelek. To ni le vprašanje okusa, videza ali mešljivosti – nepravilna predelava lahko zmanjša biološko uporabnost izdelka, zaradi česar je na koncu manj uporaben.
8. Dodane aminokisline pomenijo nizko kakovost – Kot smo že omenili, se „kakovost“ beljakovin meri z njihovim profilom aminokislin – tako s količino kot z biološko uporabnostjo. Včasih je beljakovinski prašek pridobljen iz tako nekakovostnih virov in tako močno obdelan, da do trenutka, ko pride v posodo, nima pravzaprav ničesar za ponuditi. Tako se je rodila industrijska praksa „protein spikinga“ (dodajanje aminokislin za umetno povečanje vsebnosti beljakovin). Poceni aminokisline se v bistvu dodajo v beljakovinski prašek kot polnilo. In ker to tehnično gledano ni drug beljakovinski vir, lahko proizvajalec še vedno trdi, da je njihov izdelek „100-odstotno to in to“. Te dodane aminokisline lahko izvirajo tudi iz neprijetnih virov, na primer iz živalske kože.
9. Hidrolizat lososovih beljakovin je precej zanič zadeva – Morda ste videli, da ga dodajajo vašim beljakovinskim dopolnilom poleg številnih drugih beljakovinskih virov. Na prvi pogled se morda zdi kot dobra stvar. Navsezadnje je losos zdrav, kajne? Težava je v tem, da je hidrolizat lososovih beljakovin šifra za „lososovo brozgo“. Ko ribo predelajo za meso, vse preostale kosti, organi in podobno zmečkajo skupaj in zmešajo s prebavnimi encimi, ki to razgradijo. To je hidrolizat lososovih beljakovin. Vendar je še huje, kot če bi bilo samo ogabno. Študije so pokazale, da pri treniranih športnikih ta brozga ne le da ne pomaga, ampak lahko dejansko poslabša učinkovitost.
10. Sirotka je več kot vsota njenih delov – Da, eno od meril „kakovosti“ v beljakovinskih dopolnilih je količina aminokislin, ki jih beljakovine vsebujejo. Vendar se aminokisline pogosto uničijo med predelavo ali pa jih v beljakovinskem prašku primanjkuje. Da bi se temu izognila, podjetja preprosto dodajo aminokisline nazaj. To morda ne prinaša nobenih koristi. Ena zanimiva študija je primerjala koristi za rast mišic celotne sirotke z njenimi sestavnimi aminokislinami. Raziskovalci so ugotovili, da je celotna, nedotaknjena sirotka presegla njene sestavne aminokisline, tudi če so bile aminokisline dodane v enakih odmerkih, kot so prisotne v sirotki. Dopolnilo, ki mu aminokisline dodajo naknadno, vam torej ne dela nobene usluge.
11. Večina jih prihaja iz istega vira – Ne glede na etikete ali trženje, ki ga izvajajo konkurenčna dopolnila, so to navsezadnje isti izdelki. Kot je bilo na kratko omenjeno pri točki 6, velika večina beljakovinskih praškov na trgu dejansko izdeluje le peščica proizvajalcev, ki nato ta prah prodajo drugim podjetjem za nadaljnjo manipulacijo in predelavo. Pogosto imajo ti proizvajalci v lasti podjetja z dopolnili, ki nato prav tako prodajajo beljakovinske praške. Bistvo je, da vam večina velikih blagovnih znamk, ne glede na to, katero blagovno znamko imate raje, dejansko prodaja isti prašek.
12. Ne skrbijo za kakovost – Morda ste to že ugotovili, vendar je ta točka tako pomembna, da si zasluži svojo objavo. Večino... neprijetnih aditivov in postopkov, o katerih smo razpravljali zgoraj (in v pretekli objavi), motivira ena stvar: dobiček. S tem, ko dodajajo stvari, kot so hidrolizat lososovih beljakovin, poškodovane beljakovine in druga polnila, lahko proizvajalci prodajajo slabši izdelek po napihnjeni ceni.
13. To so dopolnila – Pogosto pozabimo, da so dopolnila po definiciji nekaj, kar se doda. V tem primeru jih je treba dodati k že tako kakovostni prehrani. Če je preostanek vaše prehrane zanič ali če ne telovadite, vam beljakovinska dopolnila ne bodo čarobno prinesla telesa, ki si ga želite.