Sirotkine beljakovine so daleč eden najbolj razširjenih prehranskih dodatkov na trgu. Preprost prašek, ki je na voljo v najrazličnejših vrstah in okusih, ponuja ogromno število podjetij, uporabljajo pa ga številni športniki in rekreativci – vsi v upanju, da bodo s sirotko dosegli svoje individualne cilje.
Zanimivo pa je, da marsikdo o sirotki pravzaprav ne ve veliko. Kaj sploh je? Od kod izvira? Kako nastane?
In kar je najpomembneje: zakaj je pomembna? Razumevanje postopka pridobivanja sirotke vam lahko pomaga pri razbijanju številnih mitov in napačnih predstav, ki obkrožajo ta izjemno koristen prehranski dodatek.
Globlje razumevanje vam lahko pomaga tudi pri sprejemanju boljših odločitev, ko gre za izbiro sirotkinih beljakovin za vaš vsakdan.
Kje se vse začne
Zgodovinsko gledano je sirotka pravzaprav stranski produkt proizvodnje sira. Najprej se mleku doda sredstvo za sesirjanje, kot sta toplota ali kislina. To povzroči, da trdni del mleka – sirotka oziroma sesirjen del – priplava na površje. In da, mleko vsebuje trdne snovi. Vendar so pri običajnem mleku te snovi raztopljene v tekočem delu.
Po končani ločitvi se sesirjen del posname in odnese v predelavo za izdelavo sira. Preostala tekočina je tisto, čemur pravimo sirotka. Sirotka je bila sirarjem dolgo časa v napoto oziroma je veljala za odpadni produkt. Nekateri iznajdljivi posamezniki so zanjo našli uporabo, na primer za druge vrste sira, krmo za živali ali celo gnojilo, vendar je bila večinoma le v breme.
Res je, da se hranilna vrednost sirotke pozna že dolgo, vendar v tekoči obliki ni niti priročna niti okusna. Tekoča sirotka v loncu je običajno blede, umazano bele barve in rahlo grenkega okusa. Tega si nihče ne želi.
Sčasoma pa so odkrili, da lahko sirotko dehidrirajo in spremenijo v prah. Ugotovili smo tudi, da pravilno obdelana sirotka nima nujno tistega neprijetnega grenkega okusa. V tej fazi se takšna sirotka imenuje "koncentrat". Izdelki, narejeni iz nje, so bogati s popolnimi beljakovinami in polni drugih zelo koristnih hranil. Vendar vsi proizvajalci ne ostanejo pri tem.
Nadaljnja obdelava
Sirotkin koncentrat je sicer bogat z beljakovinami, a vsebuje tudi precejšnjo količino maščob in sladkorja (v obliki laktoze).
V prizadevanju, da bi svoje beljakovine naredila bolj ... beljakovinsko bogate, nekatera podjetja svojo sirotko izpostavijo še dodatni predelavi. S tem odstranijo maščobe in sladkorje, kar pusti izdelek, ki vsebuje višji odstotek beljakovin na volumen, vendar mu primanjkuje številnih drugih hranil, ki so naravno prisotna v sirotki. Na etiketah se te oblike sirotkinih beljakovin imenujejo "izolati".
Včasih gre proces še dlje. Nekatera podjetja uporabljajo encime za delno razgradnjo beljakovin, da bi jih lažje prebavili. Kar je zanimiva poteza, glede na to, da sirotkine beljakovine v koncentratu telo že tako absorbira z impresivno hitrostjo. Ti izdelki, imenovani hidrolizati, so na splošno precej dražji zaradi dodatnega dela, ki je bil vložen v njihovo predelavo.